Pred kratkim je moja najboljša prijateljica rodila in jaz sem se najbolj veselila tega otroka. Od tistega trenutka, ko mi je povedala, da je noseča, pa vse do rojstva sem bila skoraj vsak dan pri njej ter jo seveda spraševala, kako se počuti in če je pripravljena na vse to. Velikokrat sem ji pomagala, karkoli je potrebovala, saj je njen fant konstantno delal in ni moral biti toliko prisoten. Proti koncu, ko ni več morala voziti, sem jaz vzela dopust, ali pa sem delala od doma in sem jo med delom odpeljala do zdravnika.
Nosečnost je bila ena res zelo zanimiva stvar in seveda sem hotela biti del te zgodbe. Gre za mojo najboljšo prijateljico, s katero se poznam že iz srednje šole in nisem hotela zamuditi niti sekunde. Nosečnost je zanjo bila na začetku res zelo zabavna, proti koncu pa je že komaj čakala, da rodi. Rekla je da je nosečnost res nekaj najlepšega in da to privošči čisto vsaki ženski. Proti koncu pa je seveda še dodala, da vsaki ženski privošči tudi prijateljico, kot sem jaz. Velikokrat se mi je zahvalila za čisto vse, kar sem ji pomagala v kateremkoli trenutku. Rekla sem ji, da si tudi jaz želim otroke in da komaj čakam, da bom tudi jaz mama in da je to neka predpriprava za mene. Njena nosečnost mi je res povedala čisto vse, kar sem rabila vedeti. Zdi se mi, da sem bila res pripravljena na vse. Dejstvo pa je, da je čisto vsaka nosečnost drugačna za čisto vsako žensko. Zanimivo mi je bilo to, da sem vedno mislila, da 9 mesecev res gre zelo hitro mimo. Očitno sem se motila, saj sem bila s svojo prijateljico dobesedno vsak dan in seveda se je proti koncu že začelo močno vleči. Dnevi kar niso minili in komaj sem čakala, da rodi, da končno spoznam to malo punčko. Ko pa je končno rodila, je rekla, da bi v sekundi bila rada spet noseča. Nosečnost je nekako še vedno najlepša stvar, ki se ti lahko zgodi in ravno zato je komaj čakala, da bo spet bila noseča.