Oblikovalec.si

Fitnes oprema je lahko precej dostopna

Že kar nekaj časa, praktično že nekaj let, sem imel precej veliko željo, da bi lahko začel redno trenirati v fitnesu. Želel sem namreč malo zgraditi svoje telo, kajti vedno sem bil precej suh, kar je nekoliko tudi vplivalo na mojo samozavest. A vedno, ko sem si nato kupil kakšno karto za fitnes, oziroma si naredil članarino, sem imel iste težave. Fitnes sem obiskoval nekaj dni nato pa nehal. Tam se preprosto nisem počutil dobro, kajti bil sem še čisti začetnik, ter se mi je zdelo, da ne znam najbolje delati. A zaradi moje samozavesti se mi je tedaj zdelo, kot da me vsi gledajo, kar ni bilo prijetno, čeprav verjetno to sploh ni bilo res.

Zato sem začel iskati kakšno alternativo, kajti videl sem lahko, da fitnes ni zame. Tedaj pa sem se spomnil na to, da bi se lahko kupila kakšna fitnes oprema, ter bi si ustvaril fitnes kar doma. A pri tem me je skrbelo, da bo vse skupaj naneslo kar nekaj denarja. Ko pa sem se odpravil na razne spletne trgovine, sem res videl, da fitnes oprema ni najcenejša, vsaj če bi si želel kupiti veliko opreme.

Nato pa sem pomislil, da verjetno sploh ne potrebujem toliko opreme za začetek. Na spletu sem si ogledal nekaj video posnetkov ter priporočil, kjer sem lahko videl, da je že preprost set nekaj ročk čisto zadosten za začetnike. Zaradi tega pa finance niso bile več problem, saj so ročke precej cenovno dostopne. Ta fitnes oprema, sicer minimalna, mi je nato res omogočila, da sem lahko začel redno trenirati in to v udobju mojega doma. Zato nisem več imel izgovorov. S časom pa se je tudi moja fitnes oprema začela širiti, saj sem našel nekaj rabljene opreme, ki sem jo lahko kupil po precej nizki ceni. Danes pa imam doma pravi mini fitnes.

Če razmišljaš o začetku, začni z eno nastavljivo ročko, elastikami in podlogo za vadbo. Redno beleži napredek, treniraj po planu in pazi na pravilno tehniko. Primerjaj nove in rabljene izdelke, preveri nosilnost, garancijo in možnosti vračila. Tako bo fitnes oprema ostala cenovno dostopna in uporabna dolgoročno.…

Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre je res nekaj posebnega

Že kar nekaj časa sedaj v svoji domači kulinariki uporabljam navadno oljčno olje, oziroma sem ga vsaj do nekaj časa nazaj. To olje mi je bilo precej všeč, saj sem odkril da je nekoliko bolj zdravo, ter ima tudi odličen okus, ki lahko precej popestri okus hrane, ki jo pripraviš s tem oljem. A vedno ni bilo tako. Čisto na začetku moje kulinarike sem večinoma uporabljal olje, ki je najcenejše na polici. Šele s časom sem ugotovil, da je oljčno olje veliko boljše.

Nekaj časa nazaj pa sem prvič odkril ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre. Do tega olja sem prišel čisto naključno. Pogovarjal sem se s prijateljem, kjer je najin pogovor hitro zašel na kulinariko, saj sva oba precej velika ljubitelja le te. Med pogovorom mi je omenil, da je nekaj časa nazaj naletel na ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre za solate in domačo kuhinjo (hladno stiskano), katero je kupil. S tem pa je bil zelo zadovoljen, saj je hrana dobila neko pravo svežino, katere mu ni dalo nobeno drugo olje.

To me je začelo zelo zanimati. Zato sem ga vprašal, kje kupuje to olje, nakar pa mi je eno steklenico kar ponudil, saj si je doma naredil pravo mini zalogo. Tedaj sem se takoj odpravil v kuhinjo, ko sem se vrnil domov. Pripravil sem si preprosto kosilo, kjer sem uporabil to ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre. Moram reči, da sem bil v tistem trenutku čisto šokiran. Sploh se mi ni nikoli zdelo, da lahko preprosto olje tako močno dvigne nivo hrane, ter ji doda tako dober priokus po oljkah in s tem svežino.

To steklenico sem nato precej hitro spraznil, saj sem začel olje uporabljati pri katerikoli hrani, ki sem si jo pripravil. zato sem imel tudi sam zelo hitro doma manjšo zalogo tega olja, kot jo je imel prijatelj, ki mi je to olje prvič predstavil.…

Energijska terapija: Moja prva izkušnja.

Z energijska terapija sem se prvič srečala v obdobju, ko sem se počutila izčrpano, brez pravega razloga. Zdravniški izvidi so bili v redu, a vseeno sem čutila napetost v telesu, motnje spanja in nenavadno tesnobo. Prijateljica mi je priporočila terapevtko, za katero sem bila sprva precej skeptična. A ker sem imela občutek, da nimam kaj izgubiti, sem se odločila poskusiti.

Že ob prvem srečanju me je presenetila umirjenost prostora in terapevtkin nežni pristop. Ni šlo za pogovor, kot sem ga bila vajena pri psihologih, temveč za občutek, da je moje telo tisto, ki pripoveduje. Ležala sem na mizi, medtem ko je terapevtka polagala roke na različne dele mojega telesa ali pa jih nežno držala nekaj centimetrov nad njim. Občutki so bili zanimivi. Toplina, včasih mravljinci, drugič sproščeno dihanje, kot da bi moje telo končno izdihnilo nekaj, kar je dolgo zadrževalo.

Po nekaj terapijah sem začela opažati spremembe. Spala sem bolje, počutila sem se bolj prizemljeno, predvsem pa sem spet začela čutiti sebe, svoje potrebe, meje in občutke. Zanimivo je, da so se po vsaki terapiji odprla tudi čustva, ki jih prej nisem prepoznala: žalost, jeza, pa tudi olajšanje. Terapevtka mi je razložila, da telo nosi spomine, ki jih um pogosto potlači, in da se skozi energijsko delo ti vzorci lahko začnejo raztapljati.

Danes ne hodim več redno na energijska terapija, a se k njej vrnem, kadar čutim, da sem izgubila stik s seboj. Energijska terapija mi ni dala instant rešitve, ampak mi je odprla vrata do globljega zavedanja telesa in počutja. Zame je postala dragoceno orodje za ohranjanje notranjega ravnovesja.

Sčasoma sem začela bolj zaupati svoji intuiciji in poslušati signale telesa, kar prej nikoli ni bilo moja močna točka. Energijska terapija mi je pomagala umiriti notranji dialog in zmanjšati občutek pritiska, ki sem ga nosila. Ni nadomestilo za medicino, a zame je postala pomembna podpora in tihi opomnik, da se včasih največje spremembe zgodijo v tišini.…

Bovec me je res presenetil

S punco sva se nekaj časa nazaj pogovarjala, če bi se odpravila nekam na kakšen večdnevni izlet. Želela sva iti nekam v naravo. Cilj je bil tudi osvojiti kakšen hrib, oziroma vrh, saj sva bila oba precej velika ljubitelja pohodništva. Tako sva se nato res odločila, da se odpraviva v kraj, ki nama bo to omogočal in sicer Bovec. Tam bi lahko res uživala v čudoviti in prijetni naravi, hkrati pa je bila to odlična iztočnica za razne pohode v hribe, saj se kraj nahaja v Julijskih Alpah.

Tedaj sva si začela kar organizirati najin izlet. Odločila sva se, da si tam priskrbiva tudi kakšno prenočišče za dve ali tri noči. Po nekaj premisleka, sva se kar odločila za kampiranje, saj se nama je to zdelo še najbolj prijetno. Tako sva si rezervirala kamp in se že odpravila.

Ko pa sva bila v Bovcu, pa naju je navdušilo še nekaj drugega. Lepa narava in odlična iztočnica za pohodništvo ni bila edina reč, ki jo je nudil Bovec. Tam sva našla še kar nekaj adrenalinskih aktivnosti, ki jih je mogoče početi. Na primer kakšen zipline, po katerem je Bovec precej znan, nato paragliding, skok s padalom in tako dalje. Če pa še to ni zadosti, pa je na Soči mogoče prav tako kar nekaj različnih aktivnosti, ki jih je mogoče početi.

Tako sva začela počasi in si najprej postavila najin šotor. Nato sva začela raziskovati Bovec, kjer sva se odpravila tudi do Soče, da se malo okopava, saj je bilo zelo vroče. Naslednji dan pa sva se že odpravila v hribe. To je bilo zelo prijetno, saj takoj, ko sva se vrnila, sva se lahko šla hitro osvežiti. Ostalo pa nama je na srečo tudi zadosti časa, da sva že malo raziskala tiste adrenalinske aktivnosti. Tako je bil najin čas v Bovcu res nekaj posebnega, ter se bova zagotovo vrnila. …

Prenosni pos terminal mi je olajšal poslovanje

Pred nekaj leti sem se odločil za veliko spremembo v svojem življenju. Odprl sem manjšo kavarno v središču mesta. V tistem obdobju sem namreč bil poln idej in sem imel želje, da ustvarim nek svoj prostor, ki bi ga lahko nudil ljudem, da se tam malo družijo in se počutijo kot doma. Zato pa mi je na misel prišla tista ideja s kavarno, katero pa sem vzel zelo resno. Po nekaj mesecih truda, pa mi je to le uspelo. Takrat sem prav zares imel neko uspešno kavarnico, katero sem imel zelo rad.

Skozi leta pa sem se začel srečevati z težavo, kar se tiče plačila in posledično zadovoljstva strank. Težava pa je bila v temu, da je moja kavarna, oziroma blagajna sprejemala zgolj in samo gotovinsko plačilo. To pa od začetka ni bil problem, vendar pa je v Sloveniji z leti postalo čedalje bolj priljubljeno brezstično plačevanje, oziroma tisto s karticami.

Tako pa sem vedel kaj rabim in sicer prenosni pos terminal. Videl sem namreč ,da bom lahko konkretno dvignil zadovoljstvo strank, če jim bom ponudil plačilo s kartico. To pa bi zagotovo vodilo tudi v to, da bi pridobil več strank. Potrebno pa se je bilo le še odločiti, kje naj ta prenosni pos terminal sploh dobim, torej za katerega ponudnika se odločiti.

Na spletu pa sem lahko hitro videl, da je različnih ponudnikov ogromno. Zato sem si moral ogledati vse različne in preceniti, kateri bo tisti pravi zame, oziroma za moje potrebe. Ker pa je to že precej predelana tehnologija, ter je postala temu primerno moderna in funkcionalna, pa ni bilo težko najti tistega pravega ponudnika.

Tam pa sem opravil najem, ter sem tako pridobil svoj prvi prenosni pos terminal za mojo kavarno. Odziv na to pa je bil zelo pozitiven, kar pa se je izrazito videlo pri vseh strankah. …

Električni pastir je stalni del našega malega kmetijskega vsakdana

Ko smo se preselili na podeželje, si nisem predstavljal, da bom nekoč res razmišljal o rečeh, kot je električni pastir. Imeli smo manjšo parcelo, nekaj sadnega drevja in odprt travnik, ki se je zdel idealen za kozice, ki si jih je zaželela žena. Romantična predstava o jutrih z zvončki na pašniku pa je hitro naletela na realnost: pobegle živali, razrit vrt in sosed, ki ni bil navdušen nad njihovimi obiski.

Po nekaj poskusih z ograjami in improviziranimi ovirami sem se odločil, da potrebujemo konkretno rešitev in tako sem prišel do električnega pastirja. Na začetku sem bil rahlo skeptičen. Bo delovalo? Je varno za živali? Kako se sploh to uporablja?

Po nasvetu lokalnega kmeta sem kupil preprost komplet z baterijskim napajanjem in ga namestil okoli pašnika. Navodila so bila jasna, postavitev pa hitrejša, kot sem si mislil. Koze so se hitro naučile, da žice ni pametno dotikati in po enem dnevu so me že gledale, kako preverjam napetost, kot da vedo, da zdaj obstajajo pravila.

Od takrat je naš električni pastir stalni del našega malega kmetijskega vsakdana. Ni glasen, ne opazen, a dela natanko to, kar mora – varuje prostor in živali hkrati. Odkar ga imamo, ni bilo več pobegov, ni več poškodb na vrtu, in tudi mi spimo bolj mirno.

Včasih so najpreprostejše rešitve najboljše. Električni pastir ni le pripomoček, je tiha meja, ki ohranja red in mir. In v našem primeru tudi dobro voljo s sosedi.

Kar mi je najbolj všeč pri električnem pastirju, je to, da deluje zanesljivo v vseh pogojih, tudi ob dežju ali močnem vetru. Enkrat na teden preverim napetost in stanje trakov, sicer pa sistem deluje popolnoma samostojno. Za nekoga, ki nima izkušenj z živinorejo, je to velika prednost. Tudi otroci so se hitro naučili, da je meja tam z razlogom in da je spoštovanje prostora pomembno. Električni pastir je zame postal simbol ravnotežja med svobodo gibanja in odgovornostjo do reda.…

Nikoli si nisem mislil da bo mezoterapija nekaj na kar se bom odpravil

Če sem iskren, sam nisem dajal nikoli kaj preveč pozornosti in poudarka na mojo kožo. Zato pa nisem uporabljal raznih produktov, ter sem za nego uporabljal le vodo, kjer sem si vsako jutro splahnil obraz z vodo. Z leti pa me je začela koža na mojemu obrazu že malo motiti. To pa niso bile gube. Bolj me je motilo to, da je koža izgledala prav utrujena in bleda. Poleg tega pa so se mi začeli pojavljati tudi zelo krepki podočnjaki, ki so izgledali, kot da bi bil pokonci celo noč.

Tedaj pa sem prvič slišal za mezoterapijo. O tej pa so se ravno pogovarjali v službi, ter sem mimogrede ujel, o čem govorijo. Na prvo žogo, oziroma ko sem to slišal, pa sem se le malo nasmejal, saj sem si mislil, da mezoterapija res ni za moške. To sem namreč pripisoval le ženskam, kot kakšen ženski poseg. Kasneje pa so mi isto stvar omenili tudi moji prijatelji. To pa me je zelo presenetilo, kajti videl sem, da se na ta poseg očitno odpravijo tudi moški. zato pa mi je dala mezoterapija kar malo za misliti.

Brez večjega namena, pa sem se odpravil na splet, da si malo ogledam različne opcije za tovrstni poseg. Našel pa sem salon, ki se fokusira predvsem na moške tretmaje. To pa me je čisto šokiralo, saj nisem vedel, da kaj takšnega sploh obstaja. Tam sem lahko tudi podrobno videl, kaj mezoterapija sploh je, kako deluje in kakšen je celoten postopek.

Zato pa sem se res odločil, da dam temu priložnost in se odpravim na ta poseg. Prej sem se še posvetoval s strokovnjakom, da mi je lahko potrdil, če je to res nekaj zame, kar pa mi tudi je.

Če pa me danes kdo vpraša za mnenje, pa lahko brez težav povem, da mezoterapija ni nekaj, kar je samo za ženske. …

Zobni kirurg Koper je bilo moje priporočilo sestri

Nekaj časa nazaj je začela moja sestra čutiti močne bolečine v zobeh. Te bolečine pa so postajale vse hujše in hujše, zaradi česar pa je že potrebovala kakšnega zobnega kirurga. To pa jo je zelo prestrašilo, kajti že navadni, oziroma standardni pregledi pri zobozdravniku so jo strašili. Zato pa je prišla do mene, da me je vprašala, če imam kakšno priporočilo, kam naj se odpravi. Iskala je torej res kakšnega zobnega kirurga za katerega bi lahko bila prepričana, da je poseg ne bo bolel.

Tedaj pa sem se spomnil, da sem nekaj časa nazaj imel tudi sam podobne težave. Zaradi tega pa sem se takrat odpravil v Koper, kajti tamkajšnji zobni kirurg Koper je res zelo priljubljen. O temu pa sem se lahko tedaj spoznal tudi sam, ter sem videl, da je njegovo delo res profesionalno, ter brez bolečin.

Zato pa sem ji kar predlagal, da se odpravi tudi ona v Koper, saj je zobni kirurg Koper res izvrsten, ter je pri njemu ne bo nič bolelo.

S tem pa sem jo le prepričal da se odpravi na pregled, kajti to je bilo tedaj že kar nujno, saj bi se lahko stanje zelo hitro poslabšalo. Zato pa je opravila klic v tamkajšnjo ordinacijo, da se je pozanimala o temu, če jo lahko zobni kirurg Koper čim prej sprejme, ter ji pomaga pri teh težavah.

Ko pa se je vrnila domov, po posegu, pa mi je lahko rekla da sem imel prav. Poseg je bil sprva zelo hiter, ter je med tem ni prav nič bolelo. Zobni kirurg je uporabil lokalno anestezijo, katera pa ji je pomagala omrtvičiti usta, tako da ni bilo med posegom nobenih neprijetnosti. Tedaj pa je bila zelo vesela, da nima več teh težav z zobmi in bolečin, katere pa so res močno vplivale na njeno počutje skozi dan. …

Foto stojnica ni samo darilo, je doživetje, ki naredi vsak rojstni dan še boljši.

Moja prijateljica je po navadi tista, ki organizira najboljše rojstnodnevne zabave. Vsako leto poskrbi, da je vse tip-top, od dobre hrane, top glasbe, dekoracije do zadnje podrobnosti. Letos pa smo se odločili, da jo malo presenetimo in ji pripravimo nekaj, kar ji bo ostalo v spominu. In tako smo prišli na idejo: foto stojnica!

Najprej smo seveda malo taktizirali. Nismo ji mogli kar direktno povedati, da jo čaka foto stojnica, ker bi začela komplicirati, kako to ni treba, kako ne želi, da zapravimo denar in podobne stvari. Tako smo se delali, kot da gre za čisto običajen večer s pijačo, torto in plesom. Medtem pa smo v ozadju organizirali vse, da bo foto stojnica pripravljena takoj, ko pridejo prvi gostje.

Ko je vstopila v prostor, je najprej opazila, da je nekaj drugače. ‘Kaj pa je to?’ je vprašala, ko je zagledala kotiček poln smešnih rekvizitov: očala, klobuki, napihljive kitare, napisi kot ‘queen of the night’ in ‘party animal’. ‘Tole? Presenečenje!’ smo rekli in jo takoj potisnili pred kamero.

Najprej se je malo upirala, ker ni marala biti v središču pozornosti, ampak po prvi fotografiji je bila zasvojena. Po nekaj minutah je že sama vlekla ljudi, naj se ji pridružijo na sliki, menjavala rekvizite in delala vedno bolj nore poze. Zabava, ki je bila načrtovana kot sproščeno druženje, se je spremenila v totalni smeh in tekmovanje, kdo bo naredil najbolj noro serijo fotografij.

Najboljši del pa je bil na koncu večera, ko je kot drugi del darila prejela še album s fotografijami, ki so nastale čez noč. ‘To je najboljše darilo, kar sem ga kadarkoli dobila!’ je rekla in si ogledovala fotografije. Nič zlaganih poz, nič filtra, samo pristni, smešni in nepozabni trenutki, ujeti na papirju.

Od takrat naprej vem, da če želiš nekomu podariti nekaj res posebnega, nekaj, kar mu bo ostalo za vedno, je foto stojnica zmagovalna izbira. Ni samo darilo, je doživetje, ki naredi vsak rojstni dan še boljši.…

V okvirju dela so me začela spremljati višinska dela

Nekaj časa nazaj, sem se v okvirju svojega dela začel čedalje bolj pogosto srečevati s tem, da sem moral razna dela opravljati na višini. Moje delo pa je zahtevalo razne renovacije na hišah, kar pa je lahko vključevalo ogromno različnih reči, od popravila streh, menjave fasade, oken, vrat in tako dalje. Tako pa sem se prvič srečal z delom na višini, ko smo morali menjati fasado na večnadstropni hiši, katera pa je bila zelo visoka. Takrat pa sem se prvič srečal z vsemi potrebnimi pripravami na takšno delo, katero je za taka višinska dela res nujno potrebno.

Tedaj pa sem se moral zelo dobro pripraviti, kjer pa sem moral vzeti tudi vso potrebno opremo. Na srečo, pa smo imeli na voljo zadosti gradbenih odrov, katera smo lahko postavili vse okoli hiše, ter so nam ti omogočali, da so se višinska dela lahko izvajala zelo varno. Ti gradbeni odri so bili namreč zelo varni in stabilni, ter so nam delavcem omogočali, da smo se lahko na njih prosto gibali. Kljub temu, pa smo za vsak slučaj imeli s seboj tudi varnostne pasove, ki so jih uporabljali za primer, da bi komu zdrsnilo z odra, bi ga ta varoval in obdržal.

To pa je bila nekako priprava na to, kar me je po temu čakala. Ta višinska dela so se šele kasneje prav začela, ko sem se moral prvič odpraviti na zelo visoko streho, katero je bilo potrebno obnoviti. Na strehah pa sem že kar nekajkrat delal, vendar pa so bile to strehe enonadstropnih hiš. Ko pa sem se odpravil na večstanovanjsko hišo, ki je imela 3 nadstropja, pa je bilo to nekaj čisto drugega. Vseeno pa so mi prejšnje izkušnje z višinskimi deli, pomagale, da mi to ni bilo tako strašno. Edina razlika je bila ta, da je imel tukaj varnostni pas veliko večji pomen za takšno višinsko delo, saj me je obdržal na strehi. …